Daleč daleč stran, za besednimi gorami, daleč od dežel Vokalia in Consonantia, živijo slepa besedila. Ločeni živijo v Bookmarksgroveju tik ob obali Semanticov, velikem jezikovnem oceanu. Majhna reka z imenom Duden teče mimo njihovega kraja in ga oskrbuje z nujno potrebnimi pravili. To je paradizemična dežela, v kateri pečeni deli stavkov letijo v vaša usta.

Tudi vsemogočni Pointing nima nadzora nad slepimi besedili, to je skoraj nepravopisno življenje. Vendar pa se je nekega dne majhna vrstica slepega besedila z imenom Lorem Ipsum odločila odpraviti v daljni Svet slovnice. Veliki Oxmox jo je opozoril, naj tega ne stori, ker je bilo tam na tisoče slabih vejic, divjih vprašajev in zahrbtnih podpičij, a mali slepi tekst ga ni poslušal. Spakirala je svojih sedem versalij, dala svoje začetnice v pas in se podala na pot.

Ko je dosegla prve hribe Italicskih gora, je še zadnjič pogledala na obzorje svojega domačega mesta Bookmarksgrove, naslov Alphabet Village in podnaslov svoje lastne ceste Line Lane. Usmiljeno je retorično vprašanje teklo po njenem licu, nato je nadaljevala svojo pot. Na poti je srečala kopijo. Kopija je opozorila mali slepi tekst, da bi bila tam, od koder je prišla, tisočkrat prepisana in vse, kar bi ostalo od njenega izvora, bi bila beseda “in”, ter da se mora mali slepi tekst obrniti in vrniti v svojo lastno, varno deželo. Toda nič, kar je rekla kopija, je ni moglo prepričati in tako ni trajalo dolgo, dokler je ni nekaj zahrbtnih avtorjev kopij zalezovalo, jo omamilo z Longe in Parole ter jo zvleklo v svojo agencijo, kjer so jo zlorabljali za svoje